petek, 1. maj 2020

Vztrajnost

"You have to do it even when you think you can’t do it, because that’s how you find out how to do it."

Rusty the Hymer

nedelja, 20. oktober 2019

Začetek 40ih

Ne vem...

Trenutno imam dneve... no, dva dneva, ko zelo cenim življenje, ko zelo cenim tukaj in zdaj.
Moji dragi S je v petek zjutraj umrl oče. In me je pretreslo do kosti. Opomnilo, da se lahko zgodi dobesedno čez noč, da te ni več. In da se morajo tvoji bližnji, ki jim je že tako težko, ukvarjati s celim kupom zadev. Organizirat pogreb. Razmislit ali bo sedmina ali ne. Izbrat žaro. Izbrat oblačila. Izbrat pevce.  Prestavit položnice na novega plačnika. Pospravit tvoje stanovanje. Tvoj hladilnik. Tvoja oblačila. Ko jim je najtežje...
Pred tremi leti ji je umrla mama. In so se precej časa ukvarjali z njeno robo, z njenimi stvarmi, Kaj je za stran, kaj je za obdržat. Ko brskaš po svojčevih stvareh spet podoživljaš to praznino... In zdaj se bodo morali prebijate še preko ostalih stvari od očeta... Mogoče je komu to terapevtsko. Meni pa se zdi, da je samo breme. Prvič ti je težko, drugič je pa še strašno zamudno, res gre veliko časa, teže odločitve visijo nad teboj...
In sem se odločila, da jaz svojim olajšam to čimbolj. Da spucam svojo robo, da bom imela čimmanj, da bo tisto, kar imam lično pospravljeno. In da zapišem, komu kaj zapustim, da se ne bodo še s tem ubadali. In da zapišem vse kar morajo vedeti za pogreb. Da se ne bodo spraševali in izgubljali energije s tem, kaj pa kako... Me je S malce v dvomih pogledala, pa sem ji rekla, da "dobro, če umrem zdaj ali pa v roku 14 dni, se bodo pač morali ukvarjati z mojo robo", ker v tako kratkem času pa res ne morem vsega pospravit :) Ampak plan je pa čimprej.
In tako sem včeraj in danes na polno pospravljala. Metala stran, dajala prat, sortirala, tlačila v omare... To, da se znebim veliko robe, da si uredim stanovanje (in lajf) je itak novoletna resolucija. Od mojega novega leta. Skrajni čas, da se lotim uresničevanja svojih sanj. Pri 40ih. Ko me čaka še polovica življenja. Skrajni čas!!

P.S.: No, trenutno imam sam izbrano muziko za svoj pogreb: Time of my life iz filma Dirty Dancing in Wish you were here od Pink Floydov :) Če se komu zdi to morbidno, ni. Je sestavni del življenja in fino je, če smo na to (vsaj približno) pripravljeni. Težko je samo tistim, ki ostanejo.
Zdaj pa naprej slavit življenje!



četrtek, 27. september 2018

zadnjih 364 dni mojih 30ih

Jp, nekaj imam s temi zadnjimi številkami...
Edino žurko (tako, malo bolj pravo, ne samo povabilo na tortico), ki sem jo kdaj imela za svoj rojstni dan je bila žurka za 29.rojstni dan.
Začelo me je stiskat, da je to zadnje leto, ko imam dvojko spredaj... Da se potem začnejo trideseta. In ne vem zakaj ne maram ravno žurk za okroglo obletnico. Raje proslavim začetek zadnjega leta :)


 No, tokrat nisem ravno proslavljala na veliko, me je pa vseeno malo stisnilo. Da je to moja zadnja trojkica. Ne zares stisnilo. Dalo misliti. In ker so dobro spomnim žurkice za 29, tudi znam narest bilanco teh zadnjih desetih let... Uf .... uf... :)  Na zunaj izgleda samo drug pes in druga ljubezen... :D Se je pa še marsikaj spremenilo, zraslo, preoblikovala, šla sem čez prave preobrazbe in spoznanja, doživela veliko (čeprav se mi kdaj zdi, da skoraj nič)... In rada imam vsako sekundo teh desetih let. Ker so moje. Ker so prepojene s tistimi, ki jih imam rada, s tistim, kar imam rada, s spoznavanjem sebe, s čudovitimi trenutki... Neskončno hvaležna.

četrtek, 7. junij 2018

Inspiracija

Zadnje čase me navdihuje kup stvari...
Mogoče, samo mogoče, se počasi prebujam iz zimskega spanja ;)


Maxi krila, košare, lovilci sanj, hipi-boho stil...
Nežna svetloba, fotografija...


Kava - v vseh oblikah, vonj, okus, obred, še glasbena podlaga v službi je Starbucks Music Playlist :)
Udobno stanovanje, gnezdo, čiste linije, čiste rjuhe, knjige, dišeče rože...
Nora svetloba, fotografija (spet)


Stanovanja, prostori, dizajn, arhitektura, naravni materiali, les, industijski objekti, veliko prostora, izčiščenost, veeelika okna na križe, opremljanje  rabljenim pohištvom, predelave predmetov, brskanje po starih Ambientih ki mi jih je podarila prijateljica...
Arhitekturna fotografija ;)

P.S.: Vse slikce so s Pinteresta, kdo ve s kje točno... Bom drugič bolj pridna glede virov...

sobota, 6. januar 2018

Po dooolgem času :)

Ku-ku, je še kdo tu?

Uf, kako je v temle mojem brlogu zaprašeno!
Bo treba malo prezračit, omest pajčevine, odgrnit zavese in zalit rože.
Da pride nova energija, da naredim prostor za nove projekte in moj brlogec spet postane moj virtualni dom.

Zadnja objava je bila o moji prvi garažni razprodaji. Dobro leto in tri garažne razprodaje kasneje sem zdaj tu. Vmes se je seveda zgodilo še kup lepih (in tudi malo manj lepih, ker to je življenje) reči.

Med drugim sta v moj dom (in moje srce) prišli tudi tile dve zverini:


Sta strašni, kajne :D
Maca Flicka in kuža Žuža.

Pa lepo po vrsti. V naslednjih objavah ;)
Joj, res sem pogrešala tale brlog!

ponedeljek, 15. avgust 2016

Garažna razprodaja

S čim se zadnje dni ukvarjam? No, poleg norišnice v službi, priprav na dopust in uživanja v poletnih trenutkih?

Z organizacijo garažne razprodaje! Čisto prave in (upam) velike. V Radomljah. Za celo lokalno skupnost - pa i šire ;)



Takšen dogodek je bila že dolgo moja velika srčna želja. Vem, obstaja garažna razprodaja v Taboru v LJ (in verjetno še kje kakšna), kar se mi zdi krasno in navdihujoče. Prav veliko pa jih po naši ljubi deželici ni. In jaz trdno verjamem, da imamo ljudje 'robe' več kot preveč, zato je fino, da zaokroži, ko je ne rabimo več. Da najde novega lastnika in ne konča na odpadu. Poleg tega obožujem predmete z zgodbo, še bolj pa s potencialom. Ko v vsakem starem stolu ali omarici vidiš kaj bi se dalo iz tega naredit. Zaboga milega, jaz celo razne odpadke pobiram po delavnici (ja, ali pa izgubljene velike matice ipd.na cesti), ker se mi zdi, da se zagotovo da kaj strašno finega narest iz tega - če dejansko res kaj ustvarim iz teh 'najdenčkov' pa drugič ;)

Garažna razprodaja v Radomljah bo v soboto 10.septembra, za obiskovalce od 10h do 15h (ali dlje).

Zelo bom vesela, če prideš kaj pobrskat po naši robi. Seveda pa se nam lahko pridružiš tudi kot prodajalec! Več informacij najdeš tu: http://garazna-razprodaja.blogspot.si/ (nov blogec, ki ga urejam prav za ta namen).

sobota, 6. avgust 2016

Sanjska hiška

Pravljična, sladka mala...





Človek bi jo naložil in odpeljal na rajski konec, nekam med griče, na dvorišče z velikim drevesom, poleg travnika s sadnimi drevesi in v varstvo velikega toplarja, kjer bi se ustvarjalo, sproščalo, družilo, umirjalo... Ups, malce me je zaneslo... Kako me ne bi, ob takšni hiški...

sreda, 3. avgust 2016

Veganski pesto (iz bazilike)

Še ena zelo komplicirana zadeva :)
Kako pesto poveganit? Običajno vsebuje pesto parmezan. In veganski pesto? Ga pač nima :) Če mene vprašate, ni razlike.

Daš v lonček strašno aromatično svežo baziliko, hladno stiskano olivno olje, solni cvet iz Solin ter obvezno pinjole (drzni lahko kombinirate tudi s kakšnimi drugimi oreščki). Zmiksaš s paličnim mešalnikom, naložiš v lepe kozarčke, preliješ z malce olivnega olja in daš v hladilnik. No, še bolje je, če ga daš na kakšne okusne testenine. Obožujem pesto!


ponedeljek, 1. avgust 2016

Osojsko jezero aka Ossiachersee

Zelo simpatičen izlet.
Že pot do tja je meni všeč (čez Ljubelj, v spomin na stare dobre čase). Osojsko jezero je malce bolj SZ od Vrbskega jezera (Wörtersee) in leži tik pod goro in smučiščem Gerlitzen. To pomeni, da je tam na vroč poleten dan tudi do 5 stopinj manj kot npr.v Ljubljani. Tudi ob mojem obisku je bilo.


Okoli Osojskega jezera je idilična in lepo urejena kolesarska steza (sem tudi že sprobala), tokrat pa smo šli samo na kopanje. Slučajno smo naleteli na eno mini lušno (privat) parcelo, ki ni bila ograjena, tik ob jezeru in se odločili vsidarti kar tam. Sicer je kopanje (razen enega ali dveh javnih kopališč, kjer je veliko 'šundra') povsod plačljivo. Najsi bo to v kakšnem od kampov ali pa kar ob posameznih gostiščih, kjer lepo tržijo svoj košček obale. Po večini je lepo urejeno (s pomolčki, drevesi in travico), cena dnevnega kopanja za odraslega je ca. 3-4 €, parkiranje je povsod brezplačno. Pozor za pasjeljubce -  ponekod imajo celo urejene plaže za pesjane in lepo je videt lastnike s po enim ali več psov, ko poležavajo v senčki na trati in uživajo poletje ne da bi jih kdo preganjal.


Voda v Osojskem jezeru je bila tokrat topla na zgornjih 30 cm gladine :), zadnjič pa je bila 'cela' bolj topla. Kulinarične ponudbe je res veliko, po večini ponujajo ribe, se pa dobi vse sorte jedi. Veliko restavracij ima na meniju tudi vegetarijanske in veganske jedi. Po mojih izkušnjah so vsi zelo prijazni. Razen v restavraciji Deutscher Peter na avstr.strani prelaza Ljubelj, kjer je navadna črna kava 2,90 € in ko 3x vprašaš koliko in omeniš, da to je pa kar drago, ti rečejo Ja, das ist Österreich! :) Ja wohl, sem pač z Balkana. And I like it :)


Na poti nazaj smo se ustavili še ob Vrbskem jezeru (na J strani), kjer je tudi mesto ob cesti za brezplačno parkiranje in lušna mini obalica z drevesi in trato in nadlepim vhodom v morje (pardon, v jezero - če pa res zgleda tako kot morje!). Voda v Vrbskem jezeru je bila zelo topla, nadvse prijetna in čudovito smaragdne barve, ko je skozi večerne nevihtne oblake pokukalo sonce.


Nas je spraševala tetka natakarica ob Osojskem, kako to, da pridemo k njim na 'počitnice', izlet, kako da ne gremo na morje. Nak - če je poletna sobota in imam fraj dan me za noben denar ne spraviš proti jugu, na asfalt, v kilometrske kolone in med 'čavapčiče' na bližnjih obalah... Raziskujem jezerca...








sobota, 30. julij 2016

Veganski sladoled :)

Tele veganske zadeve so strašno zapletene! Vegani stalno nekaj komplicirajo, težavno je pripravljat jedi zanje... Kot tale veganski sladoled recimo.



Ziksaš zmrznjene maline in eno svežo banano (lahko bi tudi zmrznjeno) in ... ja, nič - to je to :)
Simpl k pasulj. O njem kdaj drugič :)

Uživajte v hitrih, svežih, domačih in osvežujočih sladicah. Naj si bodo takšne ali drugačne po oznakah, ki jim jih ljudje moramo pripenjat.


PS: Jaz take zadeve 'miksam' kar s paličnim mešalnikom. Mi je lažje, ker blender mi vse zmeče po stenah in če ni dovolj tekoče pač ne zmiksa ok.

četrtek, 28. julij 2016

Žajbljev sirup (hladen in topel postopek)

Večina nas/vas kuha sirupe iz bezga, mete in melise. Zadnjič pa sem morala porezat večjo količino žajblja in ker ga za čaj ne porabim tolko, sem se odločila naredit sirup iz žajblja.
Na hitro sem pobrskala za recepti na netu (s mi zdi, da je toliko različic kot je tistih, ki ga delajo) in se odločila za dve varianti (obe sem glede na razpoložljive sestavine mičkeno prilagodila).



Prva različica je ,klasični' sirup, kjer zelišča in vodo s sladkorjem skupaj segerevamo:

Žajbljev sirup 'na toplo'
(original recept)
Potrebuješ 1L vode (v receptu je pol L vode),
pol kg sladkorja (dala sem rjavega),
150 g žajbljevih lističev,
1 limono.
Žajbelj sem 3 min vrela v vodi, pustila 20 min stati, dodala sladkor in eno narezano limono ter vse skupaj pustila čez noč. Zjutraj sem precedila skozi krpo, fino ožela žajbelj in nalila v stkleničke. Sirup hranim v hladilniku. Meni je pijača zelo ljuba, ima nesladek okus po žajblju (kot čaj npr.).




Ker pa se verjetno s kuhanjem uniči kakšna dobra stvar, ki sicer tiči v žajblju, sem se odločila še za različico z namakanjem:

Žajbljev sirup 'na hladno'
(original recept)
Potrebuješ 90 lističev žajblja (jih nisem štela, amapk ga je bilo pa precej),
sok 1 kg limon - jaz sem jih imela samo dobre pol kg pa še to so bile limete ;),
pol kg kokosovega sladkorja (sem ga dala približno 300 g).
Sladkor in žajbelj sem zložila v kozarec, zalila s sokom limon, zaprla pokrov kozarca, pretresla in dala za pol dneva na sonce, da se je sladkor stopil, potem pa umaknila v senco kuhinje in pustila 3 tedne. Ko sem šla mimo, sem kozarec pretresla. Danes po treh tednih sem zadevo precedila in nalila v stekleničke. Joj je kisel! In super okusen. Tipečen okus žajblja ni irazit, je pa zelo osvežujoče. Tudi tega bom hranila v hladilniku. Iz vseh omenjenjih sestavin je nastalo ca. 3 dcl tega sirupa.






Obožujem poletje in vse njegove darove!


torek, 26. julij 2016

Hlače ovijače (wrap up pants)

Ahoj!
Tole sem želela delit z vami, preden bo konec poletja in vročih dni...
Ene super hlače, k jih je strašno enostavno zašit. Verjemite mi. Sem zelo neizkušena šivilja, predvsem pa zeloo nepotrpežljiva :)
Z mojo S. sva jih šivali v nedeljo popoldne in na koncu ugotavljali, da je to najbrž edini šiviljski projekt, ki sva ga speljali od začetka do konca v enem 'šusu'. Tako da veste.



Delali sva po teh navodilih (skice so zelo zgovorne):
http://www.instructables.com/id/How-to-sew-summer-wrap-around-pants/step2/Adjust-sizes/
Lahko pa poguglate 'wrap up pants' in dobite še kakšne ideje...

V bistvu nič kaj dosti ne moreš zafrknit, ker hlače v vsakem primeru super stojijo! Lepo padejo zadaj na riti, če se preveč naješ jih pač ne zavežeš tako močno, lepo mahedrajo ob nogah in so res zelo luftig!



Če ste kakorkoli šiviljsko navdahnjeni in bi želeli en tak mini uporaben projekt - to je to - hlače ovijače (moj približek prevoda angleškega imena)!



Jaz sem blago dobila v dar od svoje mami, ta od njene sosede, soseda pa je blago pred davnimi leti kupila v Nemčiji. Pa je kos blaga po dolgem času našel svoj namen. Tako kot slej ko prej vsaka reč ;)

Lep preostanek poletja želim!

ponedeljek, 25. april 2016

Moja letošnja misija

Ja, letos sem na eni misiji. No, ni to, da čim manj objav napišem v svojem Brlogu, čeprav tako zgleda ;)
Imam misijo, da si celo leto nič ne kupim. Nič za oblečt in nič za dom.


Ker imam preveč stvari.
Ker me lepe zadeve v trgovinah hitro zapeljejo in jih kupim, čeprav jih ne rabim.
Ker mi gre totalno na živce, da kupujem za živce. Za dušo. In ne, ker rabim.
Ker se na ta način 'hranim', namesto da bi drugače vlagala vase, se na drugačen način 'pocrkljala'.
Ker smo globalno obsedeni s kupovanjem. Kupimo, ker lahko. Ker je moderno. Ker moramo imet. Ker imajo vsi. Arrrghhh!
Zatorej sem za novo leto sklenila, da si celo leto ne kupim nič.
No, pravzaprav sem že lansko leto sklenila enako, pa me je že v marcu 'zvilo' in sem najprej kupila oblekico, pa potem tekaške superge in majčko in... in sem padla v iste tire.
Letos sem poskusila ponovno. In je konec aprila in se kar v redu držim.


Vsekakor je malce pomagala izmenjava oblačil, ki smo jo punce imele prvega aprila (o tem kaj več drugič). In sem tako lahko malce izživela žensko dušo, ki želi imeti kaj novega, lepega.
In nekaj dni nazaj sem dve uri hodila po trgovinah z lepimi pomladnimi kolekcijami. In pomerila kar nekaj kosov oblačil v treh trgovinah. In nisem kupila nič! :) Ne vem, a sem potrebovala samo nakupovalni 'fiks', ali mi nič ni bilo všeč ali pa sem se bolj slabo počutila. Ker ko se ne počutim dobro, ko si nisem všeč, takrat zagotovo nič ne kupim, ker se mi zdi, da mi nič ne pristoji. Joj, da grem pa na svoj dober dan po nakupih, takrat se mi pa zdi, da mi vse kar pomerim strašno fino stoji.

Da ne zabredem k drugim temam... skratka zaenkrat mi gre dobro pri moji misiji. Kadar imam željo, da bi imela kaj novega, grem skozi omaro, zlikam kaj iz kupa nezlikanih oblačil in zagotovo ugotovim, da imam več kot dovolj zanimivih in lušnih oblačil. Poleg tega imam zaradi te svoje misije večjo željo po šivanju. S S.se spravljava zašit prehodni plašček (čeprav glede na najino hitrost ne bo pomladno prehodni, ampak jesensko prehodni) in komaj čakam, da bo gotov. Da bom imela nekaj novega, zanimivega...



Vem, nekaterim se bo tole pisanje ali pa misija zdela čisto brez vezna, ker sami nimajo takšnih 'problemov', ali pa bodo zavili z očmi, češ, joj s čim se ljudje, ki imajo polne riti, ukvarjajo. Je pa to MOJA misija. Ker imam neko čudo navezanost na stvari (tudi o tem, kako bom to transformirala v nekaj koristnega, kdaj drugič). Skratka tale moja misija nezapravljanja je tudi en tak eksperiment. Lahko se opazujem, kaj me povleče, da bi kaj kupila, v kakšnih situacijah, zakaj..

Mojo trapasto navezanost na stvari trenutno 'zdravim' tudi s tem, da lepe reči, ki jih vidim v katalogu, revijah, reklamah, iztrgam ven in primagnetkam na hladilnik. Ene gredo hitro dol, druge pa že nekaj časa tičijo na hladilniku. Jih gledam in so mi lepe. Rabim jih pa ne. Zato bodo ostale samo kot slikce na hladilniku.
Drugi način za nadomesto fiksanje z lepimi rečmi pa je Pinterest. Tudi tam jih pripenjam na table. Ker so lepe. In tam ostanejo.

Želim si, da se skozi tale eksperiment spoznam, da odkrijem svoje vzgibe, da najdem kreativnejši način za hranjenje svoje ženske (ali pa če želite - hrčkove) duše, da manj trošim, da znam uporabit reči, ki jih že imam in da razmišljam tudi o globalno-lokalni širitvi ideje o ponovni uporabi reči, o kroženju stvari in oblačil, ki jih že imamo...

Vsak vaš komentar, mnenje, osebne izkušnje so več kot dobrodošli.



sobota, 9. januar 2016

Psihološko profiliranje v trgovini :)

A gledate kdaj v trgovini na tekoči trak pri blagajni, kaj ljudje kupujejo?
Jaz vedno :)
Gledam tistega, ki ima zloženo pred mano in tisto, ker se nalaga na trak za mano. Gledam tudi v nakupovalne vozičke, ko vozimo en mimo drugega. Saj vem, je nevljudno buljit v tuje zadeve. Ampak si težko pomagam. Ko je pa tako zanimivo. Prav življenje ti razgrnejo na tisti pult pri blagajni. A kupijo kup mesa, salam, navadno olje, bel sladkor? In potem gledam postave, ljudi in ocenjujem. A so kupili piva, čevapčiče, narezan kruh? Aha, piknik bo. So igrače, pa tri enake čokolade, kavica, napolitanke... Ja, vnuki pridejo na obisk. Bio banane, jajca iz proste reje, brokoli, smuti, pri blagajni pa gleda presne čokoladice... My kinda guy ;)

Skratka strašno nevljudno.

Vir: pinterest


nedelja, 3. januar 2016

Dobrodošlo 2016

Upam, da ste med prazniki doživeli veliko prijetnih, sproščujočih, veselih, družinsko in prijateljsko obarvanih trenutkov in da vam je poleg tega uspelo nekaj trenutkov preživeti tudi v tihoti, v miru, s samim seboj...

Meni je bila mešanica samotnih in družabnih trenutkov všeč. Na koncu pa smo bili blagoslovljeni še s pravo zimsko idilo. Lušni prazniki.

Zdaj pa akcija. Skok v nove delovne obveznosti, ko bomo nekaj dni še pod vtisom evforičnih novoletnih zaobljub, kmalu pa bomo zapeljali v tire norega vsakdana.

Naj vam tokrat zaželim, da bi bilo leto takšno, kot si ga želite, da uresničite vsaj kakšno stvar iz najbolj drznih sanj in da skozi dneve hodite zavestno. Da se zavedate čimveč stvari, ki jih počnete in da jih počnete z vsem srcem.

Pa začnimo ustvarjati svojo pravljico ... 


Samo toliko, da veste ;) - Utrinek s silvestrskega obiska kina Dvor.

četrtek, 3. december 2015

Pa so se začeli

Prazniki namreč.
Letos me začuda ni vse prehitelo. Običajno sicer pletem adventni venček tam nekje med drugo in tretjo adventno nedeljo, letos mi je pa celo uspelo en teden prej :)

Tudi na predbožični sejem sem že šla. V Celovec. Priporočam. Simpatična topla ponudba božičnih okraskov, medenjakov, čokolade, toplih oblačil in kadil! Ja kadila! Raznovrstna. Mira, mešanice, vse sorte smol in vse omamno dišeče in kadeče se. Obožujem kadila.

Pravijo, da je sejem v Vrbi (ob Vrbskem jezeru) tudi pravljičen. Ta me še čaka. Morda letos, morda drugo leto...

Prav na prvega decembra pa smo imeli tudi tak lep dogodek. V fini kavarni ob kaminu smo punce praznovale prijateljičino novo pot. Zbrala je pogum in tudi uradno začela uresničevat svoje sanje. Ko njena cvetlična, vilinska, z energetskimi esencami obogatena in čisto naravna kozmetika pride na police, bom o tem zagotovo še pisala.


Mini darilčki z miro in ogljem za moje aroma-punce


Lep december vam želim. Naj bo umirjen, dišeč, prijetno topel, srčen in obdan s prijatelji!


ponedeljek, 30. november 2015

Fižolovi polpetki

No, saj ne vem zakaj jih imenujem fižolovi, ker noter zamešam vse sorte.

Ko se pri nas kuha kakšno kosilo in imamo prilogo pa omakco naštudirano (danes pire krompir in sladko zelje), poleg bi pa nekaj šlo - saj veste, kakšen šnicel bi se reklo - takrat ponavadi naredim polpetke. Aha, ja, ker šnicel ne pride v poštev. K sreči.

No, polpetki so vedno malce drugačni in iz tistega kar trenutno imam.

Danes so bili to:

še zadnja blitva, ki je rasla na vrtu (oprana in naseckana) - a ni lepa?



z vilico pretlačen kuhan fižol,

nasekljana ena velika čebula, ker jo imam rada (ker jo je bilo res veliko, sem jo prej raje malo popražila, da ne bi hrustali samo čebulo v polpetih),

namočene čia semenke, sezamovo seme (ker ga obožujem popečenega)

malo krušnih drobtinic, začimbe, himalajska sol.

Konsistenca je bila danes res lepa, ravno prav se je skupaj držalo in lahko sem naredila lepe polpetke.



Spekla sem jih na kokosovem olju. Na vsaki strani recimo 2 minutki. Super dobro. Hladni so pa naslednji dan za malico. K skledi solate recimo.












nedelja, 29. november 2015

Protivnetni kurkumin napitek

Večkrat sem že brala o tem zlatem napitku in sem se odločila, da ga končno naredim.
Kurkuma blagodejno vpliva na razna vnetja v telesu, poleg tega razstrupljevalno učinkuje - pomaga jetrom.
Recept je iz BodiEko.

Potrebujemo: 

- 2 skodelici kokosovega mleka, lahko tudi mleka po vaši izbiri
- 1 žlička kurkume
- 1/4 žličke črnega popra, saj je absorbcija kurkume večja v kombinaciji s črnim poprom
- 1 manjši košček ingverja
- med ali sladilo po želji



Vse sestavine, razen medu, zmešamo, zavremo in na malem ognju kuhamo 5 minut. Vzamemo ven ingverček, ohladimo, da je prijetno toplo, po želji dodamo med in spijemo.

Moje kokosovo mleko je bilo močno, gosto, zato sem ga kar precej zalila z vodo. Mi je še vedno deloval premočno, preveč nasitno, zato bom naslednjič ta napitek naredila z riževim mlekom.

Zadnje čase imam spet občasno težave z živčnim zbujanjem sredi noči. Si poskušam pomagat na različne načine (predvsem odpravit vzroke). In poleg večerne meditacije mi zelo pomagajo tudi takšni prijetni topli napitki pred spanjem.

Lahko in prijetno mirno noč želim.

ponedeljek, 23. november 2015

četrtek, 19. november 2015

Brezplačno predavanje o aromaterapiji

Hja, danes pa ne pišem samo o svojih doživljajih in rečeh, ki se mi zdijo zanimive, ampak vabim.

S prijateljico Melito organizirava predavanje o aromaterapiji in eteričnih oljih. Jeee, končno nisem več samo med poslušalci, ampak na 'drugi' strani ;)

Predavanje je primerno za začetnike v svetu naravnih vonjev. Bo dišeče in prijetno, predvsem pa brezplačno! Predvidoma bo trajalo dobro uro.


Zdaj sta znana tudi lokacija in termin:
* Kavarna Piškotek v Kamniku na Šutni, sreda 25.11.2015 ob 17. uri (prijave do 23.11.15)
* Center Eko365 v Ljubljani (Šiška), petek 27.11.2015 ob 19. uri (prijave do 25.11.15)


Brezplačno boš dobil/dobila tudi svoj osebni inhalatorček, da boš testiral/testirala blagodejno delovanje eteričnih olj.
V zameno te bom samo prosila, da izpolniš anketo, ker delam raziskavo.

Seveda lahko s sabo pripelješ prijateljico, sosedo, mamo. Ali pa strica, moža, frizerja... ;)
Lahko tudi sodelavca ali sodelavko, saj bomo govorili tudi o tem, kako si z eteričnimi olji lahko pomagamo pri stresu na delovnem mestu (saj veš, ko se ti kravžljajo živčki, ko sveti rdeča lučka ali ko že vidiš dvojno reči na ekranu).
Če te zanima, se javi, da te zabeležim. Lahko kar tu, preko bloga pod komentarji ali na moj mail irena.razinger@gmail.com. 

Tole pa je utrinek s torkovega predavanja, ki sva ga imeli pri simpatičnih osnovnošolskih učiteljicah:



Upam, da se vidimo.
Lep in dišeč dan še naprej, vaša Veverca Irena ;)

PS: Če se poznamo z Veveričjega brloga, bom zelo vesela, če me na predavanju pocukaš za rokav :)


sreda, 11. november 2015

Službena pot v Graz

Včasih me zanese čez mejo. In če imaš med sestanki malo časa, greš seveda po mestu. Na hitro, en krog. Ravno toliko, da četrt ure iščeš mesto za kofetkanje na sončku, ga najdeš in ugotoviš, da je vse zasedeno že z drugimi martinčki :), da pomeriš lesen prstan in aaaaaaaa, ne gre dol. Sploh! Joj, entschuldigen Sie bitte, a mate kako milo .... Prijazna teta je imela neko mazilo. In je šlo... Uf. V Grazu si ravno toliko še, da avto (ki mimogrede ni tvoj) še podrgneš ob previsok robnik in da se ti med vožnjo (ja, ti voziš) na polno zaleti čaj in vsa tekočina zleti iz ust po volanu in po tebi. In ja, potem moraš ostat še vsaj toliko časa, da v bližnji trgovini kupiš pajkice, gatke in ja, še ene kavbojke na zvonc, ker so ravno zelo znižane :)




Ja, službene poti so včasih tudi stresne iz čisto drugih razlogov ;)

ponedeljek, 9. november 2015

Pesjanka Bibi

Za spomin na mojo peso.


Točno štiri leta je ne morem več objet a vseeno močno čutim njeno prisotnost, ko jo želim in potrebujem. Kako se je to bitje usidralo v moje srce.... Verjamem, da sta se srečali ravno takšni dve dušici, ki sta se mogli.


petek, 6. november 2015

Moja tamala ima bulerje!

:)
No, v bistvu ni čisto moje dete, ampak je vseeno moja - nečakinja.
In modelka si je sama izbrala čevlje. In ne kakih roza z mašnico ali bleščicami, Ampak take - bulerje no. Eni jim rečejo tudi martinske.




Take sem si jaz želela v puberteti imet - no, še zdaj ;)
Tamala ima pa tri leta in pol.
Pa pulover je tudi frajerski, a ne.
Hehe, I like her!